Metka Kordigel je ponudila interpretacije s spremnim teoretičnim delom , na koncu priročnika pa dobimo sklop interpretacij , ki so jih prispevale učiteljice .

Metka Kordigel ga je razdelila na evazorično in literarno branje , vsakega od njiju pa še na tri možne bralne kategorije .

Metka Kordigel ( 2008 ) meni , da je treba zadnjo fazo ukvarjanja z mladinskim literarnim besedilom videti kot otrokovo pripravo na popolnejše literanoestetsko doživetje .

Metka Kordigel ( 1999 ) še dodaja , da to ni vedno mogoče , saj si je ob branju treba predstavljati več oseb in ne le ene .

Metka Kordigel v ʺnove medijeʺ uvršča strojno in programsko računalniško opremo (1996: 28); na posameznih mestih uporablja izraz informacijske in komunikacijske tehnologije (npr.

Metka Kordigel (1990) je branje delila na drug način, in sicer glede na namen branja oziroma glede na motivacijo.

Metka Kordigel ( 1990 ) opredeljuje različne vrste branja in jih razvršča v dve kategoriji , literarnoestetsko in pragmatično branje .

Metka Kordigel (1991, str. 76-77) glede na namen oziroma bralno motivacijo posameznika razlikuje dve osnovni vrsti branja, ki se delita na več podskupin.

Metka Kordigel ( 1994 : 7 ) je zapisala , da je fantastika literarna zvrst , v kateri se resnica prepleta z domišljijo .

Metka Kordigel Aberšek pa razlikuje kanon na ravni civilizacijskega kroga, kanon na nacionalni ravni in kanon na družinski ravni oz. družinski kanon.

Kakor že naslov pove , izbrani članek , katerega avtorica je Metka Kordigel , govori o razvoju pojma znanstvena fantastika v zgodovini slovenske literarne teorije .

Metka Kordigel ( 2000 ) v svoji knjigi razlaga , zakaj je vse več otrok , ki jih branje dolgočasi .

Metka Kordigel v skladu s Piagetovo kognitivno teorijo bralni razvoj deli na 4 obdobja , v katerih se razločno kažejo bralni interesi .

Metka Kordigel Aberšek ( 2008 ) pravi , da so predstavne motivacije tiste domišljijske motivacije , ki ne obsegajo pomenskega polja ene besede , ampak širše domišljijske predstave .

Z etično komponento mladinske književnosti se je ukvarjala Metka Kordigel , ki je utemeljila tri tipe etičnega v literaturi .

Metka Kordigel Aberšek predstavne motivacije razdeli na : motivacije z ustvarjanjem domišljijskega sveta in motivacije z ustvarjanjem domišljijskih podob .

Avtorica Metka Kordigel (1994) opozori na posebnosti razredne stopnje, ki tem ciljem sledi, vendar je v ospredju uravnovešenost funkcionalnega in vzgojnega cilja.

Pomembno za odrasle osebe pri spodbujanju bralne motivacije pa je tudi poznavanje različnih vrst branja , ki jih je predstavila Metka Kordigel ( 1990 ) .

Metka Kordigel Aberšek ( 2008 , ) pravi , naj v npr. poetizirano stvarnost » pesmi za zvečer « otroci prenašajo svoje večerne dogodivščine , razpoloženja in občutke .

Metka Kordigel je v svojem delu Didaktika mladinske književnosti ( 2008 ) podrobneje predstavila devet nalog poglabljanja doživetja v zvezi s književnimi osebami .